|
|
Hrušev rjavček - Phyllobius oblongus Škodljive vrste listožerov (Phyllobius spp.) v Evropi so:
Hrušev rjavček (Phyllobius oblongus) se pojavlja v ekstenzivnih in v srednje intenzivnih nasadih, še posebno, če so v bližini gozdov. Spada v skupino majhnih rilčkarjev. Imago meri od 3,5 do 6 mm. Glava, vrat in spodnji del telesa so obarvani črno, krila in noge so rjave. Pogosto lahko opazimo tudi popolnoma črno obarvane hroščke. Telo hroščka je podolgovato, ozko in je prečno enakomerno razdeljeno. Glava s pripadajočim ustnim aparatom se podaljšuje v rilček naprej, v enakem nespremenjenem položaju kot je lega telesa.
Škodo na drevesih povzročajo z objedanjem listov. Listni rob obžrejo proti notranjosti lista v obliki polkroga. Isto poškodbo še nekajkrat povečajo, nato pa se lotijo novega dela lista. Listnih žil ne prizadenejo, najraje pa imajo mlade liste. V določenih letih se odrasle žuželke hranijo na vrhu poganjka oz. terminalnega brsta, prizadenejo lahko tudi cvetove. Hrošček je polifag, prehranjuje se z listi različnih sadnih rastlin, lahko pa tudi z listi jelše, breze, hrasta, topola, bresta, trepetlike, bezga, rododendrona.
V začetku poletja, ponavadi junija, hroščki zapustijo sadna drevesa, samice izležejo jajčeca (od 100 do 350 ena samica) v vrhnji sloj tal. Najraje imajo lahka, peščena tla, kjer se ugodno razvijajo. Jajčeca so ovalna, 0,3 mm premera, belo rjavkasta. Iz jajčec izlegle ličinke žrejo koreninske laske zeli (Rumex, Lamium) in trav (Phleum, Poa). Ličinke prezimijo v tleh in po večtedenskem stadiju bube se razvije spomladi nova generacija hroščkov. Ti se začnejo prehranjevati z listi, takoj ko zapustijo prezimovališče v tleh.
Gospodarski prag škodljivosti je pri kontrolni metodi s stresanjem vej med 100 in 200 hroščkov na 100 pregledanih vej. Do okrog 130 ujetih hroščkov se tolerira brez večjega tveganja. Drugače je v poskusnih nasadih in pri mladih rastlinah, ki ustvarijo malo listne mase, in tudi prirast mladih listov je zanemarljiv. V takšnem primeru že majhen napad povzroči veliko škodo. Velikokrat hroščki obžrejo tudi brste, v drevesnicah pa so nevarni, ker odgrizejo vcepljena očesca . V takem primeru se prag škodljivosti zmanjša. Takoj po cvetenju dreves je, v primeru močnejšega napada, priporočljivo pravočasno in primerno ukrepati. Varstvo Zelo malo je znanega o biotičnem in kemičnem varstvu pred tem škodljivcem. Naravni sovražniki hruševega rjavčka (Phyllobius oblongus) so predvsem ptice. Zato je pomembno, da v nasadih napravimo umetna zatočišča za ptice, hišice za ptičja gnezda in vališča ter krmilnice. Med insekticidi, je za zatiranje hruševega rjavčka, registriran endosulfan. Damjan Kelc |
||
|
|||
